Ogrevanje z lesno biomaso

Kaj je lesna biomasa?

Lesna biomasa je les, uporaben v energetske namene. Ko govorimo o učinkoviti rabi lesne biomase v energetske namene, govorimo o učinkoviti in sodobni rabi vseh oblik lesa za ogrevanje in segrevanje sanitarne vode. Lesna biomasa se uporablja v zelo različnih oblikah: od tradicionalnih polen do sekancev in različnih oblik stiskalcev (briketi in peleti ). Les uporaben v energetske namene je okrogel les slabše kakovosti (golí), droben les, vejevina, lesni ostanki, žagovina, lesni prah in neonesnažen odpadni les.

Viri lesne biomase, uporabne v energetske namene, so:

  • gozd: del rednega poseka, redčenja, premene gozda, sanitarne sečnje, vejevina (s premerom nad 5 cm);
  • kmetijske in urbane površine: grmišča, obnove sadovnjakov in vinogradov, vzdrževanje parkov in zelenic, čiščenje pašnikov, gradnja objektov;
  • lesni ostanki: iz primarne predelave lesa (krajniki, žamanje, očelki, žaganje), iz sekundarne obdelave lesa
  • (lesni prah, skoblanci, lubje);
  • odpadni in odsluženi les: lesna embalaža, gradbeni les, pohištvo, odpadki na komunalnih odlagališčih.

Prednosti lesa pred fosilnimi viri energije so:

  • Les je domač, tradicionalen in obnovljiv vir, ki je lokalno dosegljiv.
  • Uporaben je v različnih oblikah (polena, sekanci, peleti, briketi).
  • Je CO2 nevtralen: ogljik, ki se sprošča pri gorenju, je del naravnega kroženja ogljika v naravi.
  • Raba lesa v energetske namene ima lahko pozitivne učinke na gospodarjenje z gozdovi in je večkratno uporaben, saj je v energijske namene uporaben predvsem les slabše kakovosti, droben les ter lesni ostanki in tudi neonesnažen odslužen les.
  • Je edini zanesljiv vir v izrednih razmerah (naravne katastrofe, vojne).
  • Je edini energijski vir, ki ga je mogoče nabaviti iz različnih virov v neposredni bližini.
  • Je pomemben socialno-ekonomski dejavnik ohranitve in razvoja podeželja, še posebej v hribovitih in demografsko ogroženih območjih Slovenije.
  • Uporaba lesnega kuriva je varna, ekološke katastrofe in nesreče (razlitje, eksplozije) so izključene.

Zakaj lesna biomasa?

Les je obnovljiv, domač energetski vir, ki je na voljo v zadostnih količinah.

Majhna kurišča na lesno biomaso so v zadnjih letih doživela nesluten tehnični razvoj. Samodejno obratovanje peči in majhnih kotlovskih naprav na lesno biomaso je postalo tako enostavno, da je kurjenje z njimi mogoče primerjati s kotli na plin ali kurilno olje.

Polena

Polena zahtevajo najvec fizičnega dela pri pripravi in nalaganju kotla, vendar pa po drugi strani ne potrebujemo posebnih strojev in orodja za pripravo, razen tistih, ki jih ima ponavadi vsaka kmetija (motorna žaga, traktor s prikolico, sekira, idr.). Sam kotel zavzame manj prostora kot kotel na sekance ali pelete, predvideti pa moramo prostor za sušenje in shranjevanje polen, ter za postavitev hranilnika toplote. Za doseganje dobre kakovosti je potrebno 2-letno skladiščenje v suhem prostoru, s čimer znižamo vsebnost vode pod 20%

 

Lesni sekanci

So strojno drobljen les za samodejno obratovanje sodobnih kotlovskih naprav. Za obratovanje majhnih kotlov so potrebni drobnejši sekanci do velikosti okrog 3 cm z vsebnostjo vode največ okrog 30%. Za tovrstno gorivo je potreben nakup sekalnika oziroma možnost najema storitev pri lastniku sekalnika ali v strojnem krožku.

 

Peleti (stiskanci iz žagovine)

So valjasti stiskanci iz suhe žagovine s premerom 5-15 mm in dolžine 10- 30 mm. Izdelujejo se industrijsko v stiskalnicah, brez uporabe kemičnih dodatkov. Prodajajo se v vrečah ali razsuti. Energijska gostota je večja kot pri sekancih. V Sloveniji je domača proizvodnja še v razvoju.

 

Kotli na polena s prezračevanim kuriščem

Polena dolžine 25-50 cm se naložijo v polnilni prostor na žerjavico. Ventilator posesa ali potisne nastale pline skozi odprtino v zgorevalno komoro.

S pomočjo zraka, ki ga dodajamo v zgorevalno komoro, ti plini dokončno izgorijo. Toplota se v toplotnem prenosniku prenese na grelno vodo, ki jo vodimo v sistem centralnega ogrevanja zgradbe.

Hranilnik toplote

Čeprav dosegajo moderni kotli na polena visoke izkoristke in nizke emisije tudi pri delnih obremenitvah, je priporočljiva postavitev hranilnika toplote. Z njim lahko ob enkratni polnitvi 24 ur ogrevamo novejšo, dobro izolirano enodružinsko hišo velikosti 150 m in toplotne obremenitve 12 kW. Ob najbolj hladnih zimskih dneh je včasih potrebna dvakratna polnitev. Predpogoj za to je dovolj velik polnilni prostor-zalogovnik, suh les in hranilnik toplote z dovolj prostornine (najmanj 50 l/kW moči kotla). Če kotel na polena kombiniramo s solarnim sistemom, lahko v poletnih mesecih udobno in stroškovno ugodno pripravljamo toplo sanitarno vodo. Ob ustreznem dimenzioniranju solarnega sistema, lahko le-ta prispeva tudi k ogrevanju prostorov.

Prednosti hranilnika toplote

  • Boljši izkoristek kotla
  • Optimalen potek zgorevanja
  • Ugodnejše emisije
  • Večje udobje pri ogrevanju

Poraba goriva je okrog 12m trdega lesa na kurilno sezono, kar odgovarja približno 2300 l kurilnega olja EL. Področje uporabe: eno in dvodružinske hiše ter kmetije

Kotli na lesne sekance

Iz skladišča se lesni sekanci s pomočjo zbirne naprave ter dozirnega polža dovajajo v kotel. Kotlovska naprava je opremljena tudi z varnostnim sistemom, ki preprečuje gorenje nazaj v smeri zalogovnika za sekance.

Z neprekinjenim dovodom goriva in nadzorovanim dotokom zraka se trajno zagotovi odličen izkoristek in prilagajanje procesa zgorevanja dejanskim potrebam po toploti. Najnovejši sistemi delujejo z elektronsko regulacijo, ki nadzoruje tako zgorevanje, kakor tudi razdelitev toplote. Dodatna oprema, ki omogoča samodejne postopke za vžig, čiščenje toplotnega prenosnika in iznos pepela, postaja na sedanjem stanju razvoja že standard.

Prednosti:

  • Samodejna, udobna oskrba s toploto
  • Optimalno zgorevanje oziroma visoki izkoristki
  • z odmerjenim dovodom goriva
  • Zelo nizke emisije
  • Majhna poraba časa za oskrbovanje

Poraba goriva

Nova, dobro izolirana enodružinska hiša s 150 m stanovanjske površine in s toplotno obremenitvijo 12 kW porabi v kurilni sezoni okrog 28 nasutih m suhih sekancev boljše kakovosti, kar ustreza 2.300 litrom kurilnega olja.

Ker pa je cena kotlov za kurjenje lesnih sekancev kar visoka se večina raje odloča za pelete.

Kotli na pelete (lesne stiskance)

Peleti iz žagovine in oblancev so visokokvalitetno gorivo za kotle s samodejnim dodajanjem že od majhnih moči (5 kW) naprej.

Hišne kurilne naprave na pelete so po stopnji udobja in avtomatiziranosti dosegle kotle na plin ali kurilno olje. Letna poraba peletov, za dobro izolirano enodružinsko hišo s 150 m2 ogrevalne površine in toplotno močjo 12 kW je približno 2000 kg (kar ustreza približno 1000 litrov kurilnega olja). Poenostavljena rešitev za hrambo goriva je kompaktna naprava z zalogovnikom velikosti 1 m3 (približno 650 kg). Sodobni kotli na pelete imajo izkoristek do 92 %, če pa obratujejo kot kondenzacijski kotli pa do 104 % in so primerni tudi za ogrevanje nizkoenergijskih in pasivnih hiš.

Temperatura pretoka od 65 do 90 °C. Brezstopenjsko nastavljivi obrati ventilatorja za zgorevanje omogočajo stopenjsko prilagoditev moči do 30 % nazivne moči. Tehnologija stopničaste rešetke preprečuje nastanek žlindre. Vodeno premikanje rešetk skrbi za samodejno odpepeljevanje zgorelega in letečega pepela. Krmiljenje naprave skrbi za višanje temperature povratnega voda za preprečevanje korozije. Integriran hranilnik toplote (100 l) preprečuje ohlajevanje kotla.

Zahteva po skladiščnem prostoru je približno 4x manjša kot pri lesnih sekancih, tako da je prostor za pelete običajno mogoče najti v vsaki hiši.

Pelete se dostavlja s cisternami, podobno kot kurilno olje, kot pakirane v 15kg vrečkah ali 1m3 tako imenovan Big Pack.

Peleti se lahko uporabljajo tudi v kaminskih pečeh, toplotnih moči 5-12 kW, ki so bistveno cenejše od kotlov in nudijo udobno in cenovno ugodno dodatno ogrevanje. Za te potrebe se peleti dostavljajo v vrečah po 15 kg.

07 33 747 20